Irmgard Keun: Gilgi, ena od nas

Prednaročila odprta samo do četrtka, 28. maja!

Prevod:
Tanja Petrič

Spremna beseda:
Manca G. Renko

Izid:
maj 2026

Gilgi, ena od nas spada med ključne evropske romane tridesetih let prejšnjega stoletja. Gilgi je nova ženska: emancipirana in odločena, da bo uspela. Z lahkoto opravlja dve službi, telovadi, se uči tujih jezikov, se druži s prijateljico, posluša glasbo ter skrbno načrtuje prihodnost. A če se na začetku romana zdi, da Gilgi zmore vse, se postopno, v razpadajoči nemški družbi tridesetih let, vanjo zažira dvom. Je družba, v kateri živi, res pravična in je njen uspeh zaslužen? Ali je mogoče kogarkoli odrešiti bede? In bolj osebno: ali se ženska lahko scela in zares zaljubi ter pri tem ostane avtonomna oseba? Gilgi, ena od nas, je roman svojega časa, ki prav toliko kot o preteklosti pove tudi o sodobnosti. Klasika, ki je s skoraj stoletnim zamikom končno na voljo tudi v slovenščini. Gilgi, onkraj prostora in časa, še vedno ena od nas.

O AVTORICI

Irmgard Keun (1905) je izjemen uspeh dosegla že s prvencem Gilgi, ena od nas (1931), leto pozneje pa še z romanom Dekle iz umetne svile (1932). Po nacističnem prevzemu oblasti so njene knjige pristale na Goebbelsovem seznamu tako imenovane »asfaltne literature« s protinemškimi tendencami ter bile skupaj s številnimi drugimi deli o sodobnem mestnem življenju prepovedane. Od leta 1936 je živela v izgnanstvu. Pozneje naj bi uprizorila lasten samomor in se pod lažno identiteto vrnila v Nemčijo. Napisala je še več romanov, vendar se je vse do sedemdesetih let, ko je bila znova odkrita, psihično in materialno le stežka prebijala. Umrla je leta 1982. Danes velja za eno ključnih avtoric nemške literature 20. stoletja.

Recenzentka romana je leta 1932 v The New York Timesu ob pohvali ›osvežujočega‹ romana zapisala, da so se ›nešteta pridna, delavna in zdrava mlada dekleta prepoznala v junakinji‹. Sklepam, da se bodo v njej prepoznale tudi mnoge pripadnice naše generacije. [...] Nemogoče je slediti vzporednicam med sodobnostjo in tridesetimi leti, ne da bi pomislili na to, kar je sledilo: silovit odziv proti svobodi žensk in neusmiljeno zatiranje napredne družbe, ki je to svobodo sploh omogočila.
     The New York Times

Irmgard Keun je iz tedaj že nekoliko postarane nove stvarnosti ustvarila umetniško pop literaturo: drzno mešanico popevke in pisalnega stroja, notranjega monologa, nežne lirike, pretanjenega posluha za pogovorni jezik, reklamnih plakatov
in modnih revij.
     Frankfurter Allgemeine Zeitung