Vincenzo Latronico: Popolnosti
Prevod:
Mišo Renko
Spremna beseda:
Zoran Pungerčar
Izid:
junij 2025
V romanu Popolnosti najprej spoznamo stanovanje: svetlobo, ki pada vanj, rastline, ki v njem uspevajo, predmete, ki definirajo življenje. Stanovanje je točno tako, kakršnega bi želeli najeti za vikend v Berlinu. Berlin je točno to, kar si predstavljate, da je. Nato spoznamo Anno in Toma, par evropskih priseljencev, ki se je sredi dvatisočih preselil v Berlin. Sta oblikovalca. Njuna družba jima je podobna: vsi so priseljenci, vsi kreativci. Nihče med njimi se ne bi opisal s tema besedama. Vsi so točno to, kar si predstavljate, da so. Poskušajo: hrano, pijačo, droge, seks – predvsem pa lepoto, ki se v življenju vztrajno izmika, obstaja pa na internetu. Vincenzo Latronico je napisal natančen in odmerjen roman o generacji, ki je vedno želela več, a nikoli ni dobro vedela, kaj. Groza pričakovanj, lovljenje popolnosti, slavljenje avtentičnosti, ki ni nič drugega kot generičnost. Potrebovali smo ta roman, da lahko rečemo: milenijski Berlin je dokončno mrtev; vsak novi Berlin je le privid.
O AVTORJU
Vincenzo Latronico je italijanski pisatelj in prevajalec. Popolnosti (2022) so njegov četrti roman, s katerim je bil uvrščen v finalni izbor za mednarodnega bookerja. Žirija ga je opisala kot boleče natančen katalog sodobnih skrbi – od zasužnjevanja v poznem kapitalizmu do sodobne ljubezni, od mehkega pohištva na Instagramu do metafizike zahodnjaške krivde.
Popolnosti presegajo naivno primerjavo med skrbno urejeno spletno podobo in resničnostjo onkraj zaslona. Preko para, katerega svet bi se brez stabilne internetne povezave nedvomno sesul, spoznamo globljo težavo kuriranega življenjskega sloga. V desetletjih […] je internet preoblikoval prostor – Lizbona in Berlin, mesti z izrazito kulturno identiteto, sta postali zamenljivi kulisi, ki se zdita domače okolje digitalnih nomadov. Popolnosti so zasvojljivo branje, ki razkriva novo globalno estetiko, ki oblikuje naša življenja.
Rachel Connolly, The Telegraph
Latronico je napisal veliki berlinski roman, ki smo ga vsi čakali.
Gideon Lewis-Kraus, New Yorker